Sancinovo brezno mi ni dalo spati v miru od zadnje akcije, kjer sva z Nejcem končala akcijo z perspektivnim nadaljevanju na dnu vhodnega brezna.
Ker sva z Vanjo v pričakovanju otročička, je bila to še zadnja šansa da grem v jamo, ker me nato čaka 24-urna pripravljenost v primeru odhoda v porodnišnico.
V zadnji akciji sva z Nejcem razopremila vhodno brezno, saj se je izkazalo, da moramo nekatere dele preopremiti, da zagotovimo boljšo varnost. Namreč kamen iz vhoda leti do dna vhodnega brezna, obiti je potrebno tudi nekaj naloženih polic.
Read More

V petek sva z Nejcem šla nadaljevat raziskave v brezno na vlaki za vrhom Hoje.
Brezno smo poimenovali po našem pokojnemu prijatelju Stojanu Sancinu, ki nas je pred kratkim zapustil po dolgotrajni bolezni.
Cel teden sem nestrpno čakal na to akcijo in imel sem tisti dobri občutek, ki mi je pravil, da gre jama naprej.

V jamo sva štartala malo pred sedmo zvečer.
Spustila sva se do police v vhodnem breznu kjer smo v prvi akciji končali.
Začnem opremljati, brezna je dobrih 15m.
Dno vzporednega brezna je zasuto, skozi špranje je bilo videti ozek prehod v glavni vhodni šaht. Na dnu sva opazila sva zanimive sedimente. Nekakšno sprimljeno zemljo v kateri so prodniki raznih barv. 3m nad dnom sva dobil normalen prehod v vhodni šaht.
Poplezal sem nazaj in do okna naredil prečko. (Nazaj grede sva ugotovila, da prečka ni dobro narejena saj se štrik malo guli (se pozna da nisem opremljal že nekaj let in nimam tistega pravega občutka). Bom popravil ko gremo naslednjič dol.
Skozi okno se spustiva za približno 15m, na dno vhodnega šahta.
Na dnu dva velika balvana, pod balvani ob steni špranja, spodaj prostor….ohohoho!! Stena za špranjo vsa v karfijoli! Srce mi je začelo utripati hitreje.
Špranja je bila precej ozka in bi brez posega težko prišel skozi. Z kladivcem za opremljanje mi je uspel za silo razširit zadevo da sem lahko prišel skozi.

Zadaj večji prostor iz katerega sem vrgel kamen naprej v poševen ozek rov, kamen pade cca 20m. Ampak bo precej za širit si mislim…Vseeno zlezem pogledat od blizu….še ožje kot od daleč. Ko se obrnem z namenom da se zbašem nazaj vidim, da rov dejansko zavije za 90°in tam lep meander kot iz Raumerjevih katalogov, dovolj širok, iz njega pa lep prehod v brezno.

Z težavo sem se odpovedal opremljanju nadaljevanja, a kaj ko je ura naznanjala odhod iz jame.
Na hitro posnamem par fotk nadaljevanja in odpraviva se iz jame.

Prvi del jame sem plezal ven pred Nejcem in medtem, ko se on boril z mojo nesrečno prečko, sem šel pogledat  zanimivo okno takoj pod začetkom vzporednega brezna. Je rov, ki se strmo spušča 15m navzdol.  Rov ima po tleh polno blata in zemlje. Ker nisva imela pri sebi nič vrvi sem zadevo pustil za drugič, saj sem se bal da bi lahko imel probleme priplezati nazaj.

Za nazaj se odločim razopremit vhodni del od prehoda v vzporedno brezno navzgor, ker je tako kot je precej nevarno. Poskušam si zamisliti kako naj bi bilo prav in nimam nobene pametne ideje, kako lahko sploh varno opremimo vhodni šaht.
Mislim, da bomo za varno raziskovanje biti pazljivi in se v vhodnem šahtu čakati na varnem ne glede kako opremimo.
Ven sva prišla malo čez polnoč. Kličeva Božota, da potrdiva izvoz iz jame in glej ga zlomka Božo je že preklopil v panic mode in budil ljudi okoli.
Še zdaj ne vem ali je iskal samo izgovor, da pride pogledat v jamo ali na pivo ali smo se samo slabo razumeli. Imam v mislih, da sem mu rekel da bova zunaj ob polnoči, ma da se lahko zavleče do dveh zjutraj.
Kakor koli, lepo je, ko veš, da prijatelji skrbijo zate!

V neznanih globinah uživala Nejc in Matej