Okrog 13.00 smo vstopili v Sancinovo brezno. Oblaki nad Goro so delovali kar precej nevihtno. A smo bili optimisti.
Ožina na dnu je bila v pol ure pretolčena. Zadaj pa nekega obetavnega nadaljevanja ni bilo. Na dnu grušč. Ena ožina kjer si videl pol metra naprej. Kamen ni padel nikamor. Po dnu voda. Prepiha ne sploh.
Padla je odločitev da Atino razopremimo in gremo takoj v vzporeden šaht na -150 m. Matjaž in Maffi sta šla naprej, jaz sem razopremljal. V Abrareharamu sva se videla in slišala z Matjažem , ki mi je skozi okno povedal da s tudi vzopreden šaht 50 m nižje zapre.
Tudi vrv iz tega šahta smo privlekli ven. Okrog 19. smo bili zunaj z “dve toni opreme”. Med tem je zunaj malo padalo, nevihte pa ni bilo. V jami je še okno v vhodnem šahto kjer bi bilo treba pogledat. Za razopremit je skoraj ves Abrareharam (okorog 150 m vrvi in vhodne dele 150 m).
Jamarili Božič Matjaž, Gega Maffi in jaz.
Čez tri tedne bo tam okoli Sancina veliko jagod in kakšen medved.
Božo Remškar
