Tabor je potekal od 7.do 9. oktobra. Bazo smo imeli pri lovski koči na Farmancah pri Podkraju.
Petek: Ekipa Božo, Jokl, Pek, Živc in Pintar M. so širili ožino na dnu globoke vrtače JZ od Suhega vrha na Nanosu (1313 mnv.). Kasneje so se jim pridružili še Maffi, Nejc, Mito, Jan in Jernej B. Niso prišli skozi. Sledil je povratek v bazo in druženje….
Sobota: Ekipa Jokl, Pek, Živc, Edi, Blaž in Pintarji so nadaljevali z širjenjem in raziskavami v prej omenjeni vrtači. Zadeva se konča na globini 22m v neprehodni ožini.
Medtem je Emil našel vhod v novo brezno. Ozek vhod so odkopali, v brezno se je spustil le Jokl. 47m vertikala se imenuje Luknja pod Suhim vrhom.
Ekipa Mito, Jan, Jernej, Toni, Juh, Izabela, Katarina se je namenila kopat perspektiven dihalnik v bližini Miturškaje. Manjši spodmol , zasut z velikimi skalami, je od vhoda oddaljen okoli 100 metrov. Z verižnim škripcem jim je uspelo umakniti največje skale in se spustiti okoli 2m v globino. Žal se neprehoden podor nadaljuje… Med malico v obliki hrenovk in klobas pečenih na palici nad ognjem so se jim pridružili še Bojan ter Nejc z otroki. Po krajšem počitku so se Mito. Jan, Jernej, Toni, Juh in Bojan odpravili proti novemu delovišču- Breznu pod gnezdom( 692 mnv. -dno Črnjavske doline)
Zaradi težav z vrtalnikom so se vrnili v bazo, se malo okrepčali in z delujočim hiltijem odšli nazaj širit ožino. (Ekipa: Mito, Toni, Juh in Bojan) Relativno hitro so se prebili v poševni rov, ki se prevesi v brezno. Samo brezno je nekoliko zvonaste oblike, globoko 14m , stene so »narejene« iz izrazito in slikovito spodjedenih lezik, poličk, rogljev in nožev, na katerih je naloženih kar nekaj kamnov. Ker je spust potekal v čist vertikali, so očistili le najnujneše. Stene se na nekaterih mestih zasigane z stari sigo, na drugih pa čiste; sprane. Dno je ovalne oblike (5x3m), pokrito z manjšimi skalami in gruščem, v JZ delu je ozka- 10 cm ožina brez prepiha, po vrh vsega nad njo visi velika luska… Mito se je vrnil na površje. Sledila sta Bojan in Toni. (Zaradi nevarnosti padajočega kamenja so si brezno ogledovali posamično. Juh se je odločil, da ne gre v jamo.) Skupna globina je 20m.
Ekipa Božo in Maffi sta se odpravila v Miturškajo. Splezala okna v Oknu na Juh, kjer se zadeva zaključi. Rov sva izmerila. Širila ožino na dnu Mišjega leta, ki sta jo poimenovala Pain in the ass. Splezala do okna nad vhodom v Južni rov. Rov se poševno dvigne skoraj do površja kjer se konča v podoru.
Sledilo je večerno druženje z pijačo, jedačo, glasbo……
Nedelja: Po jutranjih ritualih in čiščenju baze so se nekateri odpravili domov, na teren so pa odšle dve ekipi.
Ekipa Toni, Maffi in Božo so šli raziskat nov vhod, ki ga je našel Mito. Vhod se nahaja v bližini Miturškaje. Lep spodmol se po 10 m prevesi v vertikalo globine 21 m. Premer dna je okrog 7x 5 m. Iz dna vodita dva slepa rovčka. V dnu je ožina kjer je možno nadaljevanje tu je rahel prepih in karfiolce. Stene dna so precej spraskane. V brezno je očitno padel medvedek. Padec je preživel in potem splezal še precej visoko do police. Okostje smo našli v slepem rovu. Na dnu je še drugo okostje, a ta nesrečna žvalca ni preživela padca.
Pintarji so odšli izmerit in razopremiti Jamo pod Nanoško cesto, katero se je delalo že na lanskem taboru.
Sodelujoči: Božo, Mojca, Maffi, Mito, Jan, Jernej B., Pintarji, Jokl, Pek, Živc, Toni, Juh, Izabela, Katarina, Nejc +otroka, Blaško ,Edi, Žgavc, Bojan, Blaž + otroci, Bruno (prišel le prebiti gumo – v bistvu se nismo niti videli, smo bili na terenu:))
Zaključna misel: Lepo, toplo vreme, delno postorjeno delo, dobra družba, pijača in jedača, so poskrbeli, da je bil tradicionalno zadimljen tabor uspešen.
