Brezno smo našli konec oktobra 2014. V naslednjem letu smo v 13 akcijah razširili precej ozkih prehodov. Ko je že kazalo, zdaj pa bo jama zašibala, nas je na dnu 7 m globokega brezenca razočaral ozek in doooolg meander. Odmev iz mendra je obetal. Slišalo se je booookaaaa. Rehar nad jamo ni obupal ter vsako leto organiziral nekaj akcij.
Vztranjost se je izplačala. Avgusta 22 so, že ne vem katerič, širili menader na -113. Ekipa Rehar, Mlečnik, Žgavc je prišla 2 m dalje. Videli so razširitev a do nje še ni šlo. Čez dober teden so Rehar, E Benko in Oblak šli do jame po krajši “stezi” iz D postaje po grapi ob sedežnici za Graben, imenovani Raufnik. Na -120 m so dosegli rob globokega brezna. Opremili 20 m in ostali brez vrvi. Spodaj je bilo po posluhu vsaj še 50 m. 18.8. smo najprej čakali, da je prešla nevihta v Bumbarju. Spotoma dostavili Vox za Skalarja. Okrog 17.00 šli v jamo. Jama je bila kljub nevihti dokaj suha. Dodatno smo razširili vhod v brezno na globini 120 m. Opremili in izmerili šaht do -170 m. Naenkrat smo nad nami zaslišali mrmranje . V parih minutah je mrmranje postalo šumenje slapu. Nekaj čas je bilo kar napeto. Kot hruške smo čakali kdaj bo začelo padati po nas? Na srečo je Rehar opremil tako, da je padalo več ali manj mimo. Seveda pa nismo opremljali naprej. Zunaj je bilo spet suho. A ne za dolgo saj nas pralo nas na poti v dolino. Jamarili Rehar, Fratnik, Remškar. Nekateri spali na parkingu v Solkanu. 24.8. Dopoldne sta v jamo šla Rehar in Žgavc. Z možici sta markirala krajšo pot iz Raufnika do jame. Nato opremila okrog 100 m brezna. Brezno se razcepi v tri krake. Vsi trije se izgleda nižje povežejo. A tisti najširši krak se spusti še globlje kot sta se spustila prvopristopnika. Opremila sta na dno kraka, ki je deloval najmanj krušljivo. Iz tega dna se eno okno poveže s ta velikim šahtom. Drugo nadaljevanje je 35 m globoko brezno, ki se na dnu spet razdeli na brezno. Nismo šli noter in na meander malce preozek. Iz obeh lukenj je pihalo. Marušič – Lanko in jaz sva spregledala nove markacije do jame in vstopila okrog 15.00. Razširila in s skobami (stopami) opremila nekaj nerodnih delov do -113 m . S prvo ekipo smo se srečali v velikem breznu. V spodnjem delu smo se zaradi krušljivosti čakali. Izmerila sva nove dele. Jama je globoka 271 m in dolga 352 m. Smo v ustvarjalni krizi. Nikakor ne najdemo “ta pravih” imen za nove dele.
Najlepša pri tej jami je lokacija vhoda. Leži namreč na pol poti med spodnjimi deli Skalarja in BC4 (zgornjim vhodom v Malo Boko).
Bogomir Remškar