Na povabilo Claudiota smo šli v Mitjino jamo pri Obrovu. Ko je Anita videla tisto lepo bleščeče belo okrasje v videu mi je zabičala, da morajo za to jamo biti kombinezoni pa res čisti in, da z Emilom slučajno ne bi vzela kakšnih starih usranih rokavic. Da morajo biti čiste, zato naj vzameva kar nove. In smo šli. In bili v Kozini petnajst minut prezgodej. In Rehar je prišel do minute točno, ob 13:30. In tudi on je bil začuden. Potem sta prišla še Gorenjca Tomaž 272 in Jezerjan. In smo šli. Ker sem šel v jamo zadnji, sem zavil levo, na delovišče h Claudiju in Reharju.
Res me je zanimal tisti naloženi kamin. Rehar se je takoj zakadil v njega in začel z dolgo štango klatiti ujeto kamenje, Claudio ga kar ni prenehal opozarjati naj bo previden. Potem se je Claudio spajsal gor in Rehar je deloval še bolj presrano v skrbi za Claudiota, ko mu je gledal pete navzgor in mu prigovarjal naj bo, zaskuzibuh, previden. Sicer je Claudio iz plohov zbil en lesen srednjeveški ščit, ki naj bi ščitil pred nenadnim podorom oz. padajočimi kamni, vendar se mi je izdelek vseeno zdel precej nebogljen proti tistim kalibrom prilepljenimi na stropu. Jaz sem šel ven iskat fikse in gurtne. Po očiščeni prvi rundi je Rehar leseno konstrukcijo prestavil še višje gor v kamin in jo utrdil s pajsarjem. Za pregrado se je hitro nabralo za pol karjole robe kar se je previdno očistilo. Dva izstrelka se sicer nista ustavila in sta zadela vsak svojo, dobro naciljano tarčo: Reharja in Claudiota. Prišla sta Gorenjca in hitro se je ustvaril ročni tekoči trak, ki je spravil kamne na varno. Prepih se je povečal in sledečo dvorano se je že slutilo. Odločitev je padla, da pa tiste največje beštije tam gor danes ne tikamo, ker ima sto kilov in da se jo bo ukrotilo s fiksi in zajlo in klasično fiziko.
V tem času so prišli nazaj Maffi in Anita z Emilom in Erikom. Ko sem videl Anito (in ostale) sem se vprašal: Jebela, a so tile bili v Senožetih? Zakaj smo prali tute in rokavice z baromatom?
Nazaj grede je Claudio razkazal še prehode v spodnjo etažo.
Zaključili smo pri Jakobu in z dežjem.
Jama je baje čudovita, kar pa pišem samo po pripovedovanju drugih. Videl jo bom prihodnjič.
Claudio Bratož, Robert Rehar, Grega in Erik Maffi, Tomaž Krmelj, Robert Jezerjan, Anita Emil in Matjaž Pintar
