Cesta do koče pod Golaki je bila splužena, tako smo pešačili od
Stanišča. Sneg je bila ravno dovolj predelan smo lahko hodili brez
derez. Čeprav so nas izkušnje iz lanske akcije izučile in smo jih imeli
vsi s seboj.
Razdelili smo se v dve skupini. Prva (Edi Benko, Dejan Praprotnik –
Citrar, Božo Remškar) je šla na vrh meandra Stairway to Hubelj. Tam smo
v vzporednem meandru razširili prehoda v dve brezni a obe brezni
pripeljeta v Stairway …. Razopremili smo jamo do dna Tarantele. Tam smo
pustili dva konca vrvi po 50 m. Kabel, macolo in špice. Bomo rabili pri
širjenju okna v Taranteli.
Druga ekipa (Jerica Koren, Andej Kristan – Jokl, Patrik Gleščič) je šla
pogledat vzporedno brezno na vrhu Tarntele. Najprej so se spustili v
prvo slepo okrog 30 m globoko brezno. Nato so to brezno prečili in
prišli do novega 10 m globokega slepega brezna. Med prvim in drugim
breznom so našli prehod v višje ležeči rov. Ta jih je pripeljal do roba
velikega brezna. Vanj se niso spustili ker je na robu ogromna nestabilna
skala. Stene levo in desno pa so krušljive. Bomo skalo poskušali vreči
dol na naslednji akciji. Ob povratku smo Dobri Nadi žrtvovali
transportko, prvo pomoč, termos in sendvič. Vse to nam je padlo v
razopremljen šaht Mokra optimista. Mislim, da bo tam čakalo sodni dan.
Na vhodu je spet pihalo kot hudič. Zunaj je bila lepa zimska noč.
LP Božo
