V nedeljo, 26.2.2023 smo se Pintarji odzvali povabilu Claudiota, da se pridružimo Novomeščanskim jamarjem pri ogledu jame Labodnica (Grotta di Trebiciano), ob slovensko – italijanski meji. Tokrat smo se ure zares držali, celo pred ostalimi se nam je uspelo tam pojavili (naj omenim, da so Novomeščani morali le kakšen km več prevoziti in se snežnim zaplatam izogniti 🙂
Pričakal nas je Ludvik Husu in Claudio, ki sta nam povedala nekaj zanimivosti o jami ter nas pospremila do vhoda. Jama je bila odkrita leta 1841, leži na 341 m nadmorske višine. V preteklosti so tu želeli urediti vodovod za Trst, a je projekt propadel.
Vhod v jamo je v zidani hišici. Najprej so se v globino podali člani JKNM, zatem pa še mi trije. Ludvik in Claudio sta se odpravila iskat nove pihalnike (kljub ledenemu mrazu) – pravita, da je veter ta pravi. Jama se začne na lestvici, nadaljuje po lestvici, kmalu majcena dvoranica, potem pa zopet z lestvice na lestvico in z lestvice na lestvico … Zgleda res neskončno…
Ampak Emilu je šlo odlično (čeprav je imel prevelike škornje, rokavice in varovalno žico na ne-njegovi strani). Končno smo prišli v ogromno dvorano, nasuto z mivko in balvani. Kot na plaži. Z Emilom sva se podala po označeni potki do vode – reke Reke, ki leži na 12m nadmorske višine. To je Emilov osebni globinski rekord (-329 m). Nazaj gor je šlo veliko lažje in hitreje. Res zanimiva izkušnja.
Claudio, še enkrat hvala!
Poročilo pripravila: Anita Pintar
