kej, če je Juh “pršu” skozi lahko vsakdo! Ma je treba priznat, da se je moral fejst potruditi in da mu je jamarska pomoč “od spodaj” s strani Matjaža več kot prav prišla.
Zbor je bil ob 9:45, pred gasilskim domom v Sežani (Juh je bil točen). Ob 10 in še nekaj so prišli Pintaji, ob 10 in še nekaj več je pršla Zdenka, Blaž je malo zamujal. Ob 10:30 (morda tudi kako minuto prej) je skupinica dobre volje krenila proti jami. Med oblačenjem je Zdenka pogruntala, da mora skočit domov, a se je še pred koncem opremljanja jame vrnila. Opremljanje je suvereno opravil Matjaž.
Med 11:00 in 11:30 se je začel spust v jamo. Pohvaliti je treba “the Pintarse”, vidi se, da je varnost pri njih vedno na prvem mestu. Anita je ves čas spusta skrbno bdela nad Blažem, Matjaž pa je tudi Juha, tko od daleč spremljal, da ne bi kakih napak pri prepenjanju naredil (nekih pripomb ni bilo). Med čakanjem na Blaža in Anito so se Matjaž, Zdenka in Juh odpravili na “en turistični” ogled S/Z dela Jame.
Ob povratku so izvedli rotacijo ogleda z Blažem in Anito, nakar se je krenilo še v J/V del jame. Descender na popkovino in skozi ožino, gravitacija opravi svoje in kot bi mignil so prvi trije člani že bili na dnu brezna, kjer so počakali še na ostala dva. Ob pozornem spremljanju jamske prometne signalizacije so vsi skupaj prišli do prve prečnice, eni so jo premagali “peš” drugi po drugem “štriku” z žimarjenjem. Ker je bila ura relativno pozna (15:30cca), Juhu pa je začelo zmanjkovati “baterije na lučki” sta se Pintar in Juh pred zadnjo prečnico odpravila nazaj proti površju.
Odločitev se je izkazala za pravilno saj se je slednji skozi “ožino” navzgor malo zataknil, ker je ubral ne preveč posrečeno spodnjo “špuro” in je trajalo nekaj časa, da se je “spajsal” skozi (če se mu ne bila v ožini nožna zanka izpela s škornja, bi s tem jamskim detajlom verjetno opravil precej hitreje in manj napora, tko pa je verjetno samo v ožini porabil kakih 3000 kalorij). Ko je bil ožinski zamašek odpravljen, so se postopoma ven “spajsali” še ostali.
Po nekaj minutnem postanku v veliki dvorani se je Zdenka odpravila prva ven, Juh pa je začel s “tistimi 25m vzpona” (25m od predzadnjega pritrdišča, da ne bo pomote). Pajs skoz ožino je terjal svoj davek, med žimarjenjem in prepenjanjem Juh po hitrosti ni ravno “blestel”, tudi neprenehno izpenjanje “pantina” in nožne zanke nista botrovala njegovemu hitrejšemu napredovanju in nekemu osebnemu zadovoljstvu. No, kljub preglavicam jih je take klatil, da je Zdenko od smeha večkrat skoraj iz krola izpelo.
Kakorkoli, skupina je ven iz jame srečno in varno pricapljala med 18:00 in 18:30 cca.
Cilji odprave:
1.nabiranje jamarske kilometrine in jamarske kondicije
2.obnova jamarskih veščin
3.praktični del priprave na izpit za jamarskega inštruktorja (Matjaž, Anita)
4.raziskovanje novih delov jame
5.potencialno treniranje jamarskega reševanja
Prvi trije cilji so bili sicer s kar nekaj truda in potrpežljivosti doseženi 100%, raziskovanju novi delov jame se bo dalo priliko ob kaki drugi priložnosti, petemu cilju se bomo raje uspešno izogibali še naprej.
Pod črto, konec dober vse dobro. Jama lepa in široka (ima pa en zanimiv detajl), družba vrhunska, volja prešerna bolj ali manj ves čas (Zdenka je rekla, da boljšega rojstnega dneva že dolgo ni imela).
Juh je prišel do spoznanja, da je ta dan v jami verjetno skuril kakih 5000+ kalorij in da brez elastike na škornju za nožno zanko ne gre več v jamo. Vse modifikacije “Superavantija” pa so se izkazale za zlata vredne, v bistvu se komot lahko začne razmišljati o patentu za nov jamarski pas, prvi prototip bo izdelal JOKL za A-teste se bo vprašalo Stauta…
Akcijo se je zaključilo ob kalamarih in drugih dobrotah v skrivnostno skritem lokalu na koncu Sežane.
Jamarili so: Zdenka Žitko, Blaž Miklavič, Matjaž & Anita Pintar in Matej Juh
