V nedeljo dopoldan, 4/11/2018 sem šel do Mateja (Firolca) na kavo. Zaradi dogodkov prejšnjega dne, sva se oba takoj strinjala, da bi nama zelo koristil svež zrak v pristni naravi. Padla je ideja, da greva pregledat dihalnik, katerega smo odkrili v oklici Javorškega vrha odkrili februarja.
Že pozimi, 8. februarja smo šli Matej Vidmar, Matej Blaško in jaz s turnimi smučmi na potep po območju zahodno od Kozje stene. Bil je res dan za uživancijo (več si lahko preberete tu: POVEZAVA NA NAVICO SNEŽNA PRAVLJICA). Tistega dne smo kakih 400m zahodno od Javorškega vrha odkrili dihalnik in ga dali v GPS “spomin”.
Kot že omenjeno je bil v nedeljo idelane čas za preverit, če je tisti dihalnik tudi jama. Ko sva prišla tja, sva območje pregledala, vendar jame nisva našla. Ko sem pred pisanjem te novice pregledoval slike dihalnika z zimske akcije, sem se spomnil, da bi lahko dihalnik povsem natančno locirala na podlagi slike in dreves in tako bi bilo zanimivo videti kje je dihalo. Kakorkoli tam ni bilo noč, imela sva pa štrik, opremo in še nekaj časa. Potem sem se spomnli, da je Božo enkrat poslal email z možnimi vhodi v nove jame na podlagi lidar podatkov. Poiskal sem omenjeni email in ena taka pika je bila označena tudi v vrtači pod nama. Seveda sva šla pogledat. Gre za dve globoki vrtači s podornimi skalami na dnu. Prvo sva pregledala in kljub obetavni črnini na vzhodni strani na dnu ni blo jame. Med prehodom v drugo vrtačo, pa sva naletela na kar lep vhod v novo jamo. Vhod je velik približno 8x3m in Matej se je opremil in šel pogledat. Izkazalo se je da gre za čurko, globine med 20 in 30m brez nadaljevanja, vseeno pa je to nova jama (po poti nazaj sva ji dala ime Meglica). Druge vrtače nisva pregledala, saj nama je zmanjkovalo dnevne svetlobe in sva se tako pospešeno odpravila v grič ven in nato proti avtomobilu.
Po poti nazaj in že skoraj na cesti sva zagledala luknjo, in, ko sva se ji približala še eno. Matej je naprej posedel Nero (pes od Mateja in Vanje, kateri zelo rad skače v jame) jaz pa sem se že sklanjal proti luknji in na obrazu čutil prepih. Do mene stopi še Matej in sveti, da bi videl, če gre kje kaj naprej. Ko je Matej videl kje se bomo stlačli v jamo, sem sam že našel dva kamna ter mu ju podal. Matej vrže prvega in pok pok bum…nič posebnega. Drugega je vrgel malce drugače in ta je naredil pok.. pok…(sekundo nič)…….tresk in potem se je slišal še šum razbitega kamna. Po drugem kamnu sva z zavriskala si dala roke in bila zadeta od speleohola. Izkušen Firolc je še ocenil, da gre glede na vreme za pravi prepih in, da je vhod res obetaven. Noter bomo šli lahko brez širjenja.
Nov vhod je od ceste oddaljen cca 30-40m in se nahaja na nadmorski višini 1300m. Zna bit lepa jama!
Svežega zraka sva bila potrebna Matej Blaško in Nejc Velikonja.
